Krožna pot Tolminska korita

Štart: Zatolmin, po Tolminskih koritih navzgor, na Čadrg, spust do spominske cerkvice sv. Duha v Javorci in nazaj do izhodišča.

S postanki in malico  je hoje za cel dan, po dolžini poti pa bi bilo to 22 tisoč korakov ali 16 kilometrov (približno :).

Bil je 30. maj letos, po prvem zapiranju zaradi pandemije. Naša družba se je zbrala in krenili smo na pohodniški izlet. Avte smo pustili na parkirišču parka Tolminskih korit. Tisti dan smo bili eni redkih obiskovalcev in glej ga zlomka, ravno na skupino prijateljev iz Kopra smo naleteli... Slovenija je pač majhna.

Korita Tolminke so čudovita in veličastna narava tudi tu ni šparala z obilico in razkošjem. Modro zelena reka in ozki prehodi z visečimi mostovi ter lepo vzdrževane poti so atributi, ki lahko destinacijo Tolminskih korit postavijo ob bok najveličastnejšim... Vsi tisti, ki potujete, se boste gotovo strinjali, da je naša mala državica lepa, le izkoristiti ne znamo njenega potenciala. Marketinško... 

Do Čadrga je šlo potem samo še navzgor. Skorajda ves čas po gozdnih poteh, ki so lepo označene, le nekaj zadnjih korakov, kilometer ali dva do vasi, smo pehodili po asfaltu. Kljub drugačni napovedi, nas je na tem delu ujelo nekaj kapelj dežja.

Po odmoru in kosilu na turistični kmetiji Pri Lovrču se je zjasnilo in preostanek popoldneva je bilo še sončno in vroče. Pot iz Čadrga do Javorce je speljana sprva po grebenu in ni bila nič kaj prijetna. Na posameznih odsekih je plaz pred kratkim odnesel dobršen del utrjene zemlje in kamenja, zato je bilo spolzko in predvideni čas hoje se nam je precej podaljšal. Kasneje smo izvedeli, da se je možakar, ki je imel samotno kočo na hribu, smrtno ponesrečil ravno na odseku poti, ki je manjkala. 

Spominska cerkev sv. Duha je posvečena žrtvam 1. svetovne vojne, ki je na tem koncu divjala v največjem razmahu. Zgradili so je vojaki različnih veroizpovedi. Vsi tisti, ki so se borili na strani AO monarhije, ki je takrat obsegala tudi dobršen del Balkana. Cerkvica je modrih odtenkov, bolj podobna slikarskemu ateljeju kot verskemu objektu in ravno zato mi je bila všeč.

Od Javorce do Zatolmina so se potem vili kilometri poti po gozdni cesti. Tu in tam smo se lahko osvežili pri kakšnem izviru ob cesti. Ponekod je pisalo, da naj bi bila voda iz izvira energijska in zdravilna. No, odžejala nas je sigurno!

Izlet se je končal s pokušino nekaterih lokalnih dobrot, tolminskega sira in pa žlikrofov. Doživetje je bilo odlično in dobra ideja za enodnevni pobeg v naravo.