NAŠA TAJSKA

 Dabi, Petra in Dani. Od 2. do 17. februarja 2023.

Tajska je bila odločitev zaradi kompromisov. Želeli smo nekam na toplo, da se kopamo in da doživimo poletje, ko je doma še mrzla zima. Vedno izberemo destinacijo, ki nam ponudi tudi nekaj zgodovine, kulture, kulinarike in seveda uživanja in poležavanja na plaži. 

Tajska je vse to. Poleg čudovite narave, bujnega rastlinstva in neštetih otokov z belim peskom in toplimi obalami in morjem, nam je ponudila še izvrstne jedi in slastno tropsko sadje. Kulture in zgodovine smo se naužili v svetovljanskem Bangkoku. In kot se za metropole spodobi, ni manjkalo zabave, glasbe in vsega, kar velemesto lahko ponudi. 

Bangkok

Ker je bilo naše izhodiščno letališče v Bangkoku, smo se odločili nekaj dni preživeti v prestolnici Tajske. V štirih dneh, kolikor smo imeli na razpolago smo si vnaprej izbrali nekaj točk, ki smo jih želeli pogledati in doživeti. To je bil naš izbor, čeprav mesto ponuja veliko, veliko več.

1.) KHAOSAN ROAD je najbolj znan predel barov in vse ostale ponudbe, ki si jo lahko zamisliš. Izleti, doživetja, stojnice s hrano, muzika, pijača, dekleta in fantje… ni da ni. V preteklosti je bila to riževa tržnica, ulica pa se je v zadnjih 40. letih spremenila v »backpackerski« predel mesta, z poceni namestitvami in zabavo do jutranjih ur. Med mladimi je posebej znana postala po nekaj odlomkih iz filma Beach (Leonardo di Caprio), posnetih v barih na ulici. Neki tajski pisatelj je napisal, da je to najkrajša ulica, ki ima najdaljše sanje na svetu. Kakor koli že, res je, bolj kot je kasno, vse bolj je divje. Dnevno naj bi ulico obiskalo v visoki sezoni od 40 do 50 tisoč ljudi, v nizki sezoni pa 20 tisoč. In čeprav običajno ne maramo prevelike gužve, nam je bila Khaosan zelo všeč.  

 

Khao san road zvečer

Hrana na stojnicah (street food) je bila odlična, zabave ni manjkalo, pred spanjem smo si vsak dan privoščili masažo. Pad thai je bil okusen, eden boljših na našem potovanju. Probali smo roti, ki smo ga tam jedli prvič, potem pa vsak dan, tudi po večkrat na dan. In pa odličen mango sticky rise. V vročini in sopari Bangkoka se nam je prilegel smoothie. Vse povsod so ponujali pol litrske kozarce sveže miksanega sadja z ledom… ananas, kokos, lubenica, mango, vse zelo sveže, dobro in osvežilno. In pa seveda koktejli in pa pivo, ki na Khao san roadu teče v potokih. Tja se gre žurat! 

 

smoothiji in sveži sokovi iz tropskega sadja

*Roti: iz testa spečena sladica, najbolj nam je bila všeč z banano in čokolado ter mlekom v prahu. Lahko pa tudi z medom, drugim sadjem ali tudi slana kombinacija.

pad thai z rakci, 100 Bahtov

 

2.) KRALJEVA PALAČA je precej velik kompleks , ki obsega več stavb in watov, tudi wat z Smagardnim Budo. Je najsvetejši tajski tempelj, zato si je treba pred vstopom pokriti kolena in pete.  Dolge hlače, smo si kupili kar v trgovinici pred vhodom, za 100 Bahtov. Celoten kompleks je obdan z 1900 metrov dolgim zidom. Zadnji kralj je bil Rama V., ki je v palači prebival do leta 1946. V ceni vstopnice je bil vštet tudi ogled muzeja obrti in pa »khor/a«, klasičnega tajskega plesa v maskah. Predstave potekajo samo od ponedeljka do petka. 

Kraljeva palača

3.) WAT PHO je najstarejši in tudi največji tempelj v Bangkoku. Je središče tradicionalne medicine z znamenitim masažnim inštitutom. Ponujajo masaže in pa kratke tečaje tajske masaže, ki naj bi izvirala iz Budovih časov in je povezana s kitajsko akupunkturo in indijsko jogo. Z masažo naj bi odpravljali tegobe kot so napetost pa tudi virusna obolenja in vnetja. Naslonjeni Buda je 46-metrski pozlačeni kip. Stopala Bude so okrašena z podobami iz biserovine in predstavljajo 108 lakshan, dobronamernih znamenj pravega Bude.

4.) WAT ARUN, na vzhodni strani reke Chao Phraya. Do tja smo prišli z trajektom, iz pomola pred watom. Vožnja je bila kratka, cena pa 5 Bahtov po osebi. Wat Arun je veliko manjši, postavljen na levem bregu reke. Poimenovan je po indijskem bogu zore Arunu in je bangkoška znamenitost in posebnost. Slog izvira predvsem iz kamboške kulture*. Okrasje wata je povsem drugačno kot v drugih templjih, arhitekturno pa se sklada s tradicionalno gradnjo stupe. Vrh predstavlja goro Meru. Strme stopnice, po katerih smo se povzpeli nekje do sredine, predstavljajo težavnost doseganja višjih ciljev obstoja. Celoten kompleks, kot že vse ostalo videno, zelo lepo urejen in čist. *Na Tajsko je, v osemdesetih, med vojno in po prevzemu komunistične oblasti v Kambodži, pribežalo nekaj sto tisoč beguncev. 

wat Arun

5.) MAHANATHON SKY WALK je najvišji nebotičnik Bangkoka in Tajske. Opremljen z hi tech sodobno tehnologijo in narejen za zabavo. Dvigalo s hitrostjo 400 m/min te dvigne na stekleno ploščad nad mestom, 314 metrov visoko, ali na 78 nadstropje nebotičnika. Je trenutno najvišja razgledna točka, od koder je mogoč 360 stopenjski razgled na celotno mesto, ki mu, mimogrede, ni videti konca. Poseljeno je do obzorja na vse štiri strani neba. Na stekleni ploščadi se lahko sprehodiš in pod nogami opazuješ velemesto, ceste, nižje nebotičnike, sky train progo… Ker smo bili na vrhu ob najbolj busy uri dneva, ob sončnem zahodu, je bila gužva precejšnja. Vstopnina 880 Bahtov, preračunano približno 25 €/osebi.

6.) CHINA TOWN se je svetil od luči in okrasja. Ravno v času našega obiska se je praznovalo kitajsko novo leto. Vstopili so/smo v leto 4721, v leto zajca. Glavna ulica četrti je bila polna ljudi, stojnice ob obeh straneh ceste so bile tako oblegane, da so zaprli še del cestišča, da je bilo dovolj prostora za hodit. Kitajska hrana je bila za nas majhno razočaranje. Food market oziroma stojnice ob kanalu so ponujale stvari, ki so se nam zdele zelo čudne in nič nam ni bilo privlačno, vsaj na oko ne, da bi pojedli. Sprehodili smo se še ob kanalu, na obeh straneh je polno trgovinic. Družina živi v nadstropju, pritličje pa je namenjeno poslu.  Lahko je to majhna delavnica, trgovina ali salon. Celoten predel je bil praznično okrašen z rdečimi lampinjoni, se je pa v tem delu mesta videlo, da ni tako čisto in zrihtano kot drugje v Bangkoku.  

7.) WAT SAKET je čudovit tempelj na skali. Na vrh se povzpneš po 344 stopnicah, ki vodijo naokoli ogromne granitne skale. Po čudovitem parku, z potočkom in kipci in ribicami v tolmunčkih. Na dveh ploščadih visijo molitveni zvonci in velikanski gong. Na vrhu je zlata pagoda in na vseh štirih straneh postavljeni kipci, pri katerih ljudje molijo in puščajo darove (denar, cvetje, listke s sporočili…). Pod skalo je votlina, z v skalo izklesanimi kipi Bude. Tempelj je eden najstarejših v Bangkoku, verjamejo, da hrani Budove posmrtne ostanke. Je ponazoritev gore Meru. Z višino 76-metrov pa je bil hrib dolgo časa najvišja razgledna točka v mestu. Nekaj časa je bil tu krematorij. Še prej pa so, po budističnem verovanju, pokojnike prinesli na vrh, za vse ostalo so poskrbeli mrhovinarji.

 

wat Saket

8.) MBK MARKT je povsod na internetu oglaševan kot must see točka Bangkoka. Nahaja se v novem, cyber delu mesta. Stojnice s hrano so bile pred vhodom v center, v samem centru pa celo nadstropje restavracij (kitajska, indijska, filipinska kuhinja...) Cene ful navite, naša izkušnja slaba. Za trikratno ceno smo pojedli zelo povprečen obrok. Še zanimivost, v nakupovalnem centru je bila trgovinica s ponudbo canabisa v vseh mogočih izvedbah (tobak za cigarete, cookiji, nekaj podobno balzamu...). Hecno, da si canabis enostavno izbereš in kupiš v trgovini. Kasneje, na Ko Lanti, smo povsod po otoku videli reklame za bare, ki so prirejali »mushrum partyje« in tudi trgovinic v turističnih krajih ni manjkalo nikjer.                                      

Pred MKB centrom smo naredili nekaj fotk na ploščadi nad šestpasovnico. Dejansko je to velikansko stičišče prometnic, sky train v dveh nadstropjih, velikanski neonski panoji, tekoče stopnice, izhodi, podhodi… labirint za ljudi. Presenetilo nas je le dejstvo, da kljub tolikšnem prometu, nismo v vseh dneh premikanja po Bangkoku doživeli prometni kaos ali zastoj. Videti je, da se vozniki držijo prometnih predpisov in vse funkcionira gladko, tudi ob konicah dneva.

9.) Muzej JIMa THOMPSONa je posestvo s tradicionalnimi tajskimi hiškami in čudovitim vrtom sredi mesta. Jim Thomson je bil po poklicu arhitekt in je v Bangkok prišel leta 1945. Pod pretvezo trgovca s svilo, je bil dejansko Cijin agent. Uspešno je obudil proizvodnjo svile, med drugim pa je bil tudi strastni zbiralec umetnin. Na posestvu je zgradil dom zase, upoštevajoč tradicionalne načrte tajskih hiš. Šest tikovih hiš je kupil in razstavljene pripeljal iz province Ayutthaja in so sestavni del objektov na posestvu. Leta 1967 je skrivnostno izginil, ravno v kritičnem letu svoje starosti. Po budističnem verovanju naj bi bila »nevarna« leta v življenju človeka trinajsto in potem vsako dvanajsto, petkrat zapovrstjo (13, +12=25, +12=37, +12=49 in +12=61). Posestvo z zbirko umetnin sedaj deluje kot fundacija in je odprto za oglede za javnost. Vodeni ogledi v nekaj svetovnih jezikih so všteti v ceno vstopnine. 

paneli svile

Po nekaj dneh živahnega Bangkoka smo se premaknili na jugozahod Tajske. Naša naslednja destinacija je bil narodni park KHAO SOK. Namestili smo se v vasici, ki je bila en sam turistični kompleks rezortov in prenočišč. Agencij, ki ponujajo izlete na jezero pa kot listja in trave.

 

NARODNI PARK KHAO SOK je največji neokrnjeni predel gozda na južnem Tajskem. Park, velik 738 km2, vključuje 100 otokov, nekateri se iz vode dvigajo do višine 960 metrov visoko. Otoki so nastali leta 1982, potem, ko je bil zgrajen jez Rachabrapha in poplavljeno celotno področje jezera. Pregrada na jezu je bila tudi naša izhodiščna točka izleta s čolni.

Zjutraj je bila celotna pokrajina še zavita v meglo, šele kasneje, s toplimi sončnimi žarki, se je megla dvignila in naredil se je prijeten dan. Vkrcali smo se na long tail barke in šli na vožnjo po jezeru. Prvi postanek je bil kratek treking in ogled džungle. Na območju parka živijo divji sloni, tigri, opice... Narava je, z razliko drugih krajev na Tajskem, še neokrnjena in kljub velikemu številu turistov, še ni pretiranega onesnaženja. Naslednja točka je bila kraška jama. Nadaljevali smo do floating villega, kjer smo imeli kosilo (vključeno v ceno) in možnost kopanja in izposoje kajakov. Za tiste, ki se odločijo za dvodnevni izlet je to tudi točka prenočitve na jezeru. Ob povratku smo imeli še postanek na foto točki. Slikovit del jezera, kjer se špičasti kamniti otočki dvigajo iz vode tesno skupaj. Do vrha so porastli z gozdom in vse skupaj je čudovita kulisa za super fotke. 

Pra Kai Petch cave

floating village Khao Sok

Za konec našega potovanja smo se premaknili na jug Tajske in za končno destinacijo izbrali Ko Lanto.  

KO LANTA je skupina 25 otokov, 15 izmed njih spada pod Morski narodni park. Ko Lanta Yai je največji med otoki, nastanjeni smo bili malenkost južneje od sredine otoka, na zahodni strani, ob plaži Klong Nin. Dejansko je to ena lepših peščenih plaž na otoku. Prebivalstvo je v glavnem, za razliko od severa, muslimansko. Glavni ekonomski dejavnosti otoka sta turizem in ribištvo. Jug Tajske je zaradi številnih otokov in izredno razgibane obale, turistično manj razvit. Na nekatere odmaknjene otoke je možen dostop le z barkami, ki tja vozijo le občasno. Se je pa zato marsikje ohranila prvobitnost in neokrnjena narava. 

party na plaži

Fanta sta šla za konec tedna zvečer na dvoboj tajskega boksa. Dvoboje prirejajo večje telovadnice oz. vadbeni centri na otoku. Muay Thai je izredno priljubljen šport in se razlikuje od tradicionalnega boksa po tem, da so dovoljeni in se uporabljajo tudi udarci z nogami, s koleni in z komolci. Da je to res tajski nacionalni šport dokazuje dejstvo, da so se na predstavi borili tako otroci kot odrasli, amaterji in profesionalci. Mogoče malo zaradi publicitete, je bil vrhunec večera dvoboj Šveda z domačinom. Precej hitro je bilo vsega konec, Šved je omagal že po nekaj rundah.

4 OTOKI JUŽNEGA MORJA so bili naša poslastica za konec potovanja. Z long tail čolnom smo odpluli proti jugu. Prvi postanek je bilo snorklanje ob otočku Koh Ma. Ko Chuek je bila druga točka za potapljanje in iskreno rečeno, ta dva potopa nista bila ne vem kaj. V morju razen nekaj živopisanih ribic ni bilo kaj dosti drugega videt. 

Naprej smo odpluli proti Ko Mook-u. Oblekli smo rešilne jopiče in po približno osemdesetih metrih preplavali do skrite lagune v sredini otoka. Jama je dobila ime po smaragdni barvi vode (Emerald cave). Laguna je z ene strani poraščena z gostim gozdom, na drugi strani je prepadna stena, izpod katere smo priplavali v zalivček. Morje je toplo in peščen zalivček je kot nek spot iz fikcije. Skoraj preveč lepo, da bi bilo resnično. Domnevno so kraj v preteklosti uporabljali pirati za skrivanje plena. Piratstvo na Južnem morju ima dolgo zgodovino in pravzaprav še ni zamrlo.

Po skorajda enourni plovbi smo prispeli na našo zadnjo destinacijo tisti dan, na otoček Ko Kradan. Na čudoviti peščeni plaži, v senci palm, smo pojedli kosilo. Sprehod in kopanje, dobra volja v dobri družbi. Na barki nas je bila skupina kakšnih 20 ljudi, zbranih skupaj z vseh koncev sveta. Ne glede na to, je bilo vzdušje prijetno. Izlet je bil čudovit, brez pretiranih množic in takoj bi ga ponovili.

Kupili smo avio karte iz Krabija do Bangkoka, povratek domov je postajala naša bližnja realnost. Zacahnali smo še izlet na Ko Phi Phi za naslednji dan.

Izlet na PHI PHI je bil,  ...naporen. Skupina je bila tokrat precej večja kot pri prejšnjem izletu (čez 50 ljudi) in pri takem številu ljudi se zmeraj najde kdo, ki guši. Prva postojaka je bil Bamboo island, z prelepo peščeno plažo z belim peskom. Ampak bilo je peklensko vroče in v glavnem smo se kopali in stiskali v senco, da nas ne opeče. Nato smo se premaknili na Monkey beach, to je že na otoku Phi Phi Don. Otočje sestavljata dva otoka: Phi Phi Don in Phi Phi Ley. Oba sta del narodnega parka. Snorklanje in opice na plaži. Premaknili smo se na drugo plažo na otoku, v Loh Lana Bay, kjer so nam postregli s kosilom. Lokacija je bila najbrž nekoč čudovit zaliv z ribiško vasico in bungalovi. Ob našem obisku pa je izgledalo bolj klavrno vse skupaj. Plaža polna smeti, porušeni bungalovi in izpraznjena ribiška vas. Prvič na našem potovanju smo se zavedli, kakšen vpliv ima množični turizem na okolje. 

Otok Phi Phi je zaradi filma Beach tako zelo oblegan, da si narava ne opomore več. Tudi naša naslednja postaja, slavna Maya bay, ni izjema. V laguni je čudovita voda smaragdne barve in bel pesek, pečine, ki obdajajo zaliv pa poraščene s čudovitim gostim tropskim gozdom. V času našega obiska, je bilo v zalivu parkiranih kakšnih 20 do 30 bark, gužva pretirana. Zaradi prevelikega obiska je bil zaliv leta 2018 začasno zaprt, kar 85% rastlinstva in živalstva je pred tem odmrlo. Lani, po štirih letih, je bilo območje ponovno odprto za turizem, vendar z dovoljenjem »samo« 3500 obiskovalcev dnevno. No, zdi se mi, da nas je bilo tisti dan, ob našem prihodu, vseh 3500 že tam. 

Maya bay, Phi Phi island

Za konec smo imeli še en potop, na Shark point-u, kjer naj bi se zadrževali morski psi. No, mi nismo videli nobenega... Žal je to ena tistih stvari, ki jih človek ne bi rad videl, ampak s tem, da smo na izlet šli, smo tudi mi na nek način pripomogli k pretiranemu izkoriščanju morja in narave. Sem preveč kritična?! Izlet smo drago plačali in klub temu, da sem pričakovala gužvo, si vseeno nisem mislila, da bo vse skupaj taka štanca. 

Zaključek?! Tajska ni tako poceni destinacija, kot se morda na prvi pogled zdi. Razdalje so velike in več kot pol budgeta smo porabili za letalske karte in za transferje. Namestitve je dobro rezervirati par mesecev v naprej, v zadnjem trenutku, na poti, ostanejo samo tiste, ki so zelo drage, ali pa razni hostli na precej dvomljivih krajih slabega slovesa. Lahko rečem, da je "easy tourist destination". Turizem je industrija in ponudba vsega, velika. Ampak kljub temu, ali pa morda ravno zato, je Tajska zakon!