Cinque terre in Zaliv poetov

Oktober 2019 (od 10. do 13. oktobra 2019)
Petra, Dani in Mirjana

Obiskani kraji: 
1. Portovenere z tremi otoki; Palmaria, Tino in Tinetto ter 
2. Cinque terre (Monterosso al Mare, Vernazza, Corniglia, Manarola in Riomaggiore)
Prevozi: z avtom, vlakom, avtobusom, ladjo, predvsem pa smo veliko prehodili 
Stroški potovanja: Ne bom vam lagala, 5T spada med dražje destinacije. Glavnino stroškov so predstavljali izdatki za vstopnine, prevoze, parkirnine... Za namestitev in hrano smo izbrali povprečje, tako da je bilo potovanje vseeno v mejah načrtovanega (*običajno računamo na 100 € badgeta dnevno)

Od doma smo krenili zjutraj in po dobrih šestih urah vožnje smo prispeli v La Spezio, ki je bila naše izhodišče za izlete v naslednjih štirih dneh. Sobo smo rezervirali preko Bookinga v centru mesta, samo nekaj sto metrov oddaljeno od železniške in avtobusne postaje, v starem delu mesta. Za tridnevno bivanje smo odšteli 190 €, skupaj s TT. (Good night moon) 

La Spezia ni ne vem kako atraktivno mesto za počitnice, gre bolj za to, da so cene turističnih namestitev in ostale ponudbe nekoliko nižje kot v 5T. Tudi zaradi dobrih prometnih povezav in bližine parka je lokacija kar precej bukirana in priročna izbira za obisk 5T. 

Portovenere in trije otoki

Najboljša, najhitrejša in najcenejša pot do tega obmorskega bisera je bil avtobus iz centra La Spezie. Za 2,5 €, kolikor stane vozovnica in po dobrih dvajsetih minutah vožnje smo prispeli v Zaliv poetov. Tu so se v 18. in 19. stoletju zbirali pesniki in umetniki in zaradi ugodne klime in obilice vina imeli dobre pogoje za ustvarjanje. Danes kraj diha in živi za in od turizma. 

Portovenere

Dopoldne smo v Portoveneru v glavnem pohajkovali po promenadi in se nastavljali toplemu oktobrskemu soncu. V prvi liniji ob morju se izmenjujejo gostinski lokali, sladoledarne in trgovinice s spominki. Vsak lokal, ki da kaj na svoj ugled, ima postavljene mize tik ob morju. Zvečer, ko prižgejo na njih še svečke, izpade vse skupaj zelo romantično. Glavna ulica mesta poteka za nizom slikovitih hiš. Po ozkih in strmih prehodih pridemo spet do morja. Sprehod po ulici ne smemo preskočiti, tu je v ponudbi in se prodaja za vsakogar nekaj. Italijanske in ligurijske specialitete za ljubitelje dobre hrane in vina. Spominki, hand made izdelki, prava paša za oči. In še nekaj je, čudovito vzdušje mediteranskega ležernega kraja, ki ga moremo izkusiti. 

osrednja ulica Portovenera

Znamenitosti v Portoveneru, ki jih ne gre spregledati so:

- na sami skali tik ob morju postavljena gotska cerkev sv. Petra, ob kateri leži

- Bayronova jama, v kateri je ta angleški pesnik meditiral in črpal navdih za svoja dela.

cerkev sv. Petra in Bayronova jama

- romanska cerkev sv. Lovrenca, ki leži nekoliko višje na vzpetini. Postavljena je na mestu predkrščanskega templja, najverjetneje posvečenega Jupitru. Celotna pot do cerkve je tlakovana s ploščami iz črnega marmorja, ki ga kopljejo na sosednjem otoku Palmariji.

- grad z obzidjem družine Doria, od koder je čudovit pogled na celoten zaliv. Za obzidjem se po robu vzpetine začenja treking pot za park 5T. Vse atrakcije v mestu si lahko ogledamo v enem dopoldnevu in peš.

grad Doria

Popoldne smo preživeli na panoramski vožnji z ladjico in ogledu treh otokov zraven Portovenera. Cena za panoramsko vožnjo je odvisna od ponudnika - velikosti barke, za katerega se odločimo, se pa giblje med 11 in 13 € po osebi. Ogled traja 45 minut. Vodenje in razlaga v več svetovnih jezikih.

Palmaria je največji, od rta Portovenera odmaknjen le nekaj deset metrov. Otok ponuja kar nekaj zanimivosti in bi si ga bilo vredno ogledati peš (v primeru, da imamo na voljo dodatni dan počitnic). 

Palmaria

Otok je bil naseljen že v paleolitiku, o čemer pričajo ostanki, najdeni v eni od treh večjih jam na zahodni strani. Iz kopnega jam ne moremo videti, zato je najbolj priročen ogled z eno od številnih ladjic, ki se ustavijo pod klifom, na vrhu katerega so vhodi v jame. V eni od jam je bilo svetišče predkrščanske kulture. Trenutno je na tem delu obale postavljen zvezdni observatorij. Na vrhu otoka je svetilnik, za katerega delovanje skrbi vojska. Zgrajen je bil na istem mestu, kjer je že stal svetilnik, ki so ga uporabljali redovniki jezuitov, ki so na otoku imeli samostan v davnih časih. Palmaria je najbolj poznana po kamnolonu črnega marmorja, t.i. Portoro. Je edinstvene črne barve, z žilami rumenih do zlatih odtenkov. Svojo pravo vrednost pokaže ob sončnem zahodu, ko se žile v črni barvi zasvetijo kot zlato. Ker je redek in ga je zelo malo, si ga lahko privoščijo le redki in najbolj bogati. Podporni stebri iz tega marmorja krasijo vhod in posamezne elemente (kamin) v Beli hiši (ZDA), pa tudi vhode v prestižne Cartierjeve draguljarne.

Otoka Tino in Tinetto zaseda vojska, zato pristop ni dovoljen. Slednji je pravzaprav malo večja skalna gmota, z opozorilno lučjo. Nekoliko večji Tino je strateškega pomena zaradi lege, tik pred vhodom v zaliv La Spezie, ki je, kot sem že napisala, velika in pomembna vojaška pomorska baza Sredozemlja.

Tino in Tinetto

Še nasvet za foto navdušence: v Portovenere je najboljše, da se zaradi zahajajočega sonca za gričkom nad mestom odpravite v zgodnjih jutranjih urah, ko so osvetljene barvite mestne hiše iz vzhoda. Na otoku Palmaria je na zahodno stran, proti morju obrnjena podvodna jama, ki se zaradi odboja svetlobe ob sončnem zahodu obarva v čudovite modre in turkizne odtenke. Seveda je potrebno najeti čolnič, da bi bili na kraju ob pravem času in ob pravih pogojih.

CINQUE TERRE

je skupni naziv za nacionalni park, ki zaobjema področje okoli petih manjših mestec ob obali Ligurijskega morja. Od severa proti jugu si sledijo Monterosso al mare, Vernazza, Corniglia, Manarola in Riomaggiore. Vsako od naštetih mestec je edinstveno, vsako malo drugačno, najbolj poznana in najbolj oblegana s turisti pa je Manarola. 

Kako do nacionalnega parka?

Kot sem že napisala, je bila naša izhodiščna točka La Spezia. Na glavni železniški postaji smo si kupili karte t.i. Cinque terre card. To je hkrati vstopnica za nacionalni park, trekking karta in vozovnica za vlak. Velja za proge med La Spezio in Levantom, kjer lahko neomejeno vstopamo in izstopamo na vseh vmesnih postajah. Vlaki iz La Spezie so dopoldne, do 10ih precej pogosti, na vsakih 20 minut. Do Monterossa al mare, kjer smo izstopili, je približno pol ure vožnje. Odločitev, da začnemo oglede najbolj na severu, se je kasneje pokazala  za odlično. Proti večeru, ko je svetloba najboljša za fotografiranje, ob sončnem zahodu, smo ravno prispeli do najlepše, Manarole.

Katere so zanimivosti posameznih mestec?

Vseh pet mestec ima značilno mediteransko dušo. Ulice so ozke, hiše pa tesno stisnjene skupaj. Uličice so tlakovane s kamni, nekje na najvišji točki je postavljena cerkev, vse naokoli pa vinogradi in oljčniki. 

Monterosso al mare je edino od petih mest, ki se ponaša z dolgo peščeno plažo. Je tipična destinacija za preživljanje poletnih počitnic na morju. V času našega obiska, oktobra meseca, je bilo še toplo in na plažah še kar nekaj kopalcev. Vendar je mestece delovalo že nekoliko zaspano. Številne restavracije in hoteli so bili že zaprti. Od Monterossa do Vernazze, naslednjega mesteca, je speljana pešpot na robu strmega pobočja ob morju. Hoje naj bi bilo za dobri dve uri, pot pa lahka. Kljub temu, da smo se dobro pozanimali, nas je vseeno presenetilo. Zato na tem mestu opozorilo vsem, ki se tja odpravljate in želite 5T prepešačiti. Predvsem je potrebna dobra obutev (treking čevlji ali gojzarji so nujni), dovolj vode in določena mera kondicije. Pot se na nekaterih mestih namreč strmo povzpne pa spet strmo spusti.

Monterosso al Mare

Vernazza se nam je kazala v vsej svoji lepoti že med spuščanjem po pešpoti proti njeni obali. Center mesteca je postavljen nekako v sredino. Samo ena dolga, glavna ulica je vodila od pristanišča do najvišje ležečih hiš in je bila polna ljudi. Vse lokale s hrano, trgovine in ostalo ponudbo najdemo tukaj. Iz placa je v skali narejen prehod do manjše prodnate plaže. Ne predstavljam si, kakšna gužva mora tu biti v poletni turistični špici. Pristanišče je zasedeno z lesenimi ribiškimi barkami. V lokalih poleg je odlična ponudba vseh vrst morskih dobrot. 

Vernazza

Corniglia je edino od petih mest, ki ni na morju. Mestece leži kar visoko na hribu, na okoli 100 metrih nmv. Do tja bi se lahko odpravili peš, vendar smo se odločili za vlak. Ker je postaja na sami obali, vozi na vrh hriba, do centra, manjši avtobus. Prevoz do tja je vštet v ceno karte za 5T. Corniglia je najmanjša in najbolj zaspana od Petih. Ponuja pa edinstveno vzdušje kraja za umetnike in boeme. Skorajda vse hiše, v katerih je mogoče bivanje, se oddaja za turiste, veliko pa je bilo praznih in propadajočih. Na koncu mesteca je predel, nekakšna velika terasa, od koder je čudovit pogled na morje. Znana točka ogledov je še znamenito, z opekami tlakovano stopnišče, po katerem se od železniške postaje povzpnemo do mesta. Področje okoli mesta je zasajeno z vinsko trto. Od tu izvira nekaj najboljših lokalnih vin, mi smo se odločili za belo Macaia. Čisto na začetku mesteca je nekaj dobrih kantin, ki ponujajo pokušino lokalnih vin. Prijazni gostitelj nam je povedal še nekaj zgodovine kraja. Dejansko je zgodba nam dobro poznana; ljudje so se v glavnem preživljali od ribolova in vina.  

Corniglia

še opozorilo: V Cornigliji se konča treking pot, saj je odsek do Manarole in Riomaggiora trenutno zaprt. Zaradi plazu je ta del neprehoden, na kar opozorijo že v info biroju. Vendar smo ves čas videli ljudi, ki so pot nadaljevali in s katerimi smo se na koncu, na zadnji postaji spet srečali.

Manarola nas je očarala. Prispeli smo ravno v času sončnega zahoda. Del ob morju je bil poln ljudi, na vzpetini, od koder je najboljši kader za super posnetke, pa polno fotografov, ki so čakali na svoj trenutek. Pristanišče je stisnjeno med visoke prepadne stene. Globina morja tukaj iz začetnih petih metrov kmalu pade na osem metrov in še globlje. Cerkev, ozke in visoke hiše so pozidane do samega roba pečine. Tudi tu je od pristanišča do zadnjih hiš speljana ena dolga glavna ulica, zaprta za promet, na kateri se vse dogaja. 

Manarola

Tudi v Manaroli je odlična ponudba morske hrane, cene pa seveda, še bolj zasoljene kot drugje. Mestece je najstarejše od petih in se ponaša z edinstveno kulturo; dialekt, ki ga govorijo se razlikuje od vseh sosednjih.    

V Riomaggiore smo prišli že v temi. Oktobrski dnevi so že precej kratki in ob sedmih zvečer je bila že noč. Od postaje do mesta je speljan podzemni hodnik in spet, kot povsod, je osrednja ulica središče dogajanja. Po hodniku so razstavljene fotografije, kratka zgodovina mesteca, z opisom. Naših dogodivščin je bilo tukaj konec. Z vlakom smo se še odpeljali nazaj v La Spezio do naše namestitve in utrujeni popadali v postelje.

Stroški obiska?

Za celodnevno karto, ki vključuje trekking poti, neomejeno število prevozov na progah med La Spezio in Levantom in avtobus za Corniglio, smo odšteli 16 € po osebi. V enem dnevu se lahko prehodi celotno pešpot, za tiste, ki bi si želeli ogledati še cerkve in svetišče v Riumaggioru, si raje omislite dvodnevno karto po ceni 29 €. Hrana in pijača je nekoliko dražja, vendar se povsod dobi krožnik pašte ali pico že za okoli 10 €. Za bolj skromne, ki se zadovoljijo že z sendvičem, so povsod v ponudbi odlične fokače (focaccia), za 2 - 3 € po kosu. Voda je draga, ravno tako sladoled, ki ga nikjer nismo dobili cenejšega kot za 2,5 € za kepico. 

Vtisi?

Mogoče bom na tem mestu preveč kritična, ali pa izpadla za prezahtevno. 5T so toliko oglaševane, toliko se o tem govori kot o samem raju na zemlji... Srečo imam, da živim na mogoče eno najlepših področij Sredozemlja, na naši slovenski obali. Taka pešpot je dejansko tudi pri nas speljana od Izole, čez Belveder do strunjanskega križa, pa še naprej do Pirana. Iz razglednih točk je ravno tak pogled, kot na mesteca 5T. Narava je ravno tako čudovita, s tem, da morda ponuja še več, kot lahko doživimo v Italiji. Tu so še Strunjanske soline, ene redkih še delujočih, v vsem mediteranskem prostoru. 

Ja, 5T so čudovite in vredne ogleda, ampak sprašujem se, kdaj bomo znali ceniti svoje toliko, kot je vredno. 

pripis: ravno ko smo občudovali razgled z vrha klifa na Vernazzo, mi je zapiskal telefon in priletela mi je fotografija od kolegice. Slikala je tržaški zaliv iz Belvederja nad Izolo. Ma kakšne Cinque terre! Moram še kaj pripisati?!  

Vesela bom vaših komentarjev :) in še ..., kmalu spletna stran, za še več vsebine in fotografij.

Za brezplačni zemljevid 5T mi pišite na: photobetravelers@gmail.com. Označene so vse pomembne točke ogleda, prometne povezave in trekking poti. Za vsako od mestec je vrisan podroben zemljevid ulic.