Takole je bilo. Mojca in Iljana sta navdušili in poklicali; mene, pridružila se nam je še Mateja. In smo šle. Na hrib. In drugo soboto gremo na... in lahko bi šle še...
Od vseh silnih načrtov in želja nam bo najverjetneje zmanjkalo vikendov ali volje. Ampak navsezadnje, pomembno je naslednje; to soboto smo osvojile Kojnik. Bravo punce, novim izzivom naproti!
KOJNIK
višina 802 m
Podgorje - Kojnik 1 h hoje po lahki označeni poti, v prvem delu po gozdu, v zadnjem delu po planoti.
IZLETI - SLAVNIK
To soboto sva bili z Mojco sami - na Slavniku.Na vrhu je pihalo in bilo prav prijetno sveže. Obe prišli na cilj brez denarja; pravzaprav je bilo moja naloga, da vzamem nekaj drobiža. Da bi se odkupila, sem nažicala za borovničke luštnega kolesarja. Če se še kdaj srečamo vrnem, sicer naj mu gre velika zahvala!
Slavnik - 1028 m, štart iz Podgorja po krajši, že nekoliko zdelani poti, v prvem delu po gozdu, v zadnji tretjini po planoti do vrha. Omejen razgled, zaradi meglic in oblakov.
17. september 2016:
vremenska napoved za cel vikend zelo slaba. Mojca se je grela na toplem soncu Tenerifov, Mateja je imela obveznosti v šoli, Iljana trgatev. Vstanem zgodaj in se na hitro odločim, da skočim na vrh. Slabo vreme mi ne pokvari volje, važno, da ne dežuje. Na vrhu je močno pihalo in bilo megleno. Privoščim si borovničke in pohitim nazaj. Doma sem že ob enajstih, po dvanajstih se že ulije.
1. oktober 2016:
Vse smo imele precej obveznosti, zato smo se odločile za hiter skok na vrh in čim prej domov. Še zadnji dan lepega vremena. Na vrhu hladno, vendar čudovito sončno dopoldne. Po dolgem času veliko ljudi na vrhu.
16. oktober 2016:
Pravo poletno vreme na vrhu, pod kraškim robom pa je bila pokrajina zavita v meglo.
13. november 2016:
Malo sonca, malo oblakov, svež zrak in dišalo je po novem snegu. Manjše zaplate mokrega snega, ki je ostal od mrzle, snežne noči pred dvema dnevoma. Na vrhu smo bili: Mojca, Viki, Daniel in Petra.
Zimska idila, 14. januar 2017
Na Slavniku že cvetoče, 17. 4. 2017
IZLETI - NANOS
V soboto smo na vrh prisopihali: Iljana, Veronika, Petra in Gabriel. Za gor smo izbrali strmejšo, vendar krajšo pot z nekaj klini in jeklenicami. Na planoti pod vrhom je precej pihalo, zato smo pohiteli do koče v zavetju in se nastavili soncu, da nas pogreje. Nazaj smo krenili po daljši, položnejši poti, ki naredi velik ovinek, da se izogne prepadom na zahodni strani hriba. Lepo je bilo, ne pretežko, za kosilo smo bili že doma.
Nanos: 1263 m, kraška planota, ki ločuje Primorsko od celinske Slovenije. Čudovit razgled na vipavsko, proti notranjski in na morje.
IZLETI - SNEŽNIK
Nedelja, 30.10.2016Štartali smo iz parkirišča pri znamenju sv. Gabrijela, približno 500 metrov oddaljenega od Doma na Sviščakih. Po dobrih 10 minutah hoje ob gozdni cesti smo prišli še do enega parkirišča, kasneje pa še do dveh. Kar precej bi si lahko skrajšali pot, ampak nam ni bilo žal nekaj dodatne hoje, saj pot poteka po lepem bukovem gozdu.
Od platoja, od koder je lep pogled na vrh in kočo na Snežniku je še ura hoje. Med nizkimi grmički makije je bilo zavetno in prijetno toplo. Na vrhu je kar precej pihalo, zato smo se skrili v zavetje za kočo. Veliko je bilo ljudi, ki so, prav tako kot mi, izkoristili zadnje tople in sončne dni za pohod.
Z vrha impresiven razgled na Kvarner, vse do Nanosa in notranjskih hribov.
SNEŽNIK - 1796 m, lahka označena pot
IZLETI: PEŠPOT OKOLI BOHINJSKEGA JEZERA
V ponedeljek, 27.2.2017 je bilo sončno in prijetno toplo, pravo vreme, za pot okoli jezera. V dolini ni bilo več snega, bela odeja je bila le še višje, pobeljeni so bili vsi okoliški tisočaki. Na pot sva se odpravili iz Stare Fužine. Mimo znamenja, v centru vasice, je pot vodila navkreber, do strnjenega naselja in potem levo navzdol, po polju do jezera. Od tu naprej sva hodili najprej vštric, po lepi, madakamski poti, po zgornji strani jezera. Da je že prišla pomlad, je bilo videti na vsakem koraku. Prvo pomladansko cvetje se je že prikazalo v vsej svoji lepoti, telohe in trobentice sva občudovali večji del poti. Po približni uri in pol hoje sva prišli do lepo urejenega počitniškega naselja. Desno se pot odcepi proti slapu Savica, levo sva nadaljevali čez lesen most, ki prečka Savo Bohinjko, naprej do kampa Zlatorog, tik pod smučiščem na Voglu.
Popoldne se je vreme obrnilo, začelo je pihati in se delno pooblačilo. Pot nazaj je bila popolno nasprotje že prehojeni. Če sva prej hodili po sončni strani, sva zadnji del poti prehodili po osojni strani in posledično je bila steza pomrznjena, zato sva se odločili, da nadaljujeva kar ob robu asfalta.
Na cilj, v Ribčev Laz, sva prispeli po treh urah in dobrih enajstih kilometrih hoje. Pot je dobro označena (z rumenimi puščicami in krogi), lahka in lepo urejena. Hodili sva: Mojca in Petra.
IZLETI: Krožna pešpot Kraškega roba
10. januar 2021
Start pri trdnjavi nad Črnim kalom, mimo Črnotičev do cerkvice Marije Snežne, jame Ladrice in nazaj. Hoje je za približno 9 kilometrov, ali 13 tisoč korakov. Pot je lahka, saj ni večjih vzponov in spustov.
Od ruševin trdnjave nad vasjo pot sprva zavije v gozdiček, ki se konča ob železniški progi. Na tem mestu moramo tudi peš čez progo, na drugi strani pa se pravzaprav odločimo, ali bomo šli v smeri Črnotič ali na desno stran in najprej prehodili Kraški rob in se vračali po notranji strani ali obratno.
Medve z Mojco sva se odločili, da kreneva na levo. Pot naju je vodila še nekaj časa ob progi, pri postaji v Črnotičah pa krene desno proti obronkom gozda.
Nekaj časa sva hodili še po makadamu, potem nas je oznaka za cerkev Marije Snežne usmerila levo v gozd. Sprva se za manjšim hribčkom ni videlo ničesar, šele z vrha sva opazili cerkvico. Menda je to ena od energijsko močnejših točk Istre, zato sva, čeprav pri zaprtih vratih, malo posedeli, popili topel čaj in nadaljevali pot proti jami Ladrica.
Pot nas je pripeljala do samega roba sten Kraškega roba, z čudovitimi razgledi na celoten Tržaški zaliv. Žal nas je burja fajn prepihala in začele so naletavati snežinkice. Nisva vedeli, ali jih razpihuje z vrha zasneženega Slavnika, ki nama je bil ves čas postavljen kot kulisa v ozadju, ali je res shladilo in po popoldne snežilo.
Pot sva zaokrožili na mestu, kjer se gre čez tire nazaj k trdnjavi v Črnem Kalu.
Izkušnja je bila čudovita; mrzlo ampak zdravo vreme, dobre vibracije in energija.
Ni komentarjev:
Objavite komentar