V Istanbulu bi priporočila namestitev v enem od številnih hotelčkov, motelov, hostlov, v četrti Sultanahmed. Z letališča Ataturk so na voljo zelo dobre avtobusne in tramvajske povezave do tja. Posebno ugodna, hitra in komot je povezava podzemne železnice za prvi del poti in tramvaja za drugi del. Od letališča do Sultanahmet district-a nas bo pot stala le 2 €, prestopimo enkrat, vozimo se dobrih 30 minut.
 |
| Sultanahmet district |
Stari del mesta, kjer najdemo številne zanimivosti, vključno z najbolj obleganimi muzeji in mošejami mesta. Za nočitev z zajtrkom, v solidnem hotelčku, bomo plačali cca 200 € za teden dni bivanja (6 nočitev) za sobo (dve osebi). V neposredni bližini, peš, se odpravimo na ogled Modre mošeja, Hagia Sofije, podzemnega dvorca Bazilike cisterne, Topkapi palače, Velikega bazarja... Številne trgovinice, kavarne, restavracije, bari, prodajalne slaščic, s polno obloženimi policami, kar vabijo. Ponudba je raznolika, kvaliteta na nivoju, vendar ponekod temu primerno višje cene.
 |
| postaja podzemne železnice |
Odprta vse dni v tednu tudi za nemuslimane. V času molitev, ob določenih urah dneva (ob zori, dopoldne, opoldne, ob sončnem zahodu in zvečer), vstop in ogled mošeje ni mogoč. Obvezna uporaba rute za ženske. Če je nimate s seboj, si lahko za nekaj TL izposodite ogrinjalo s kapuco. Vsi vstopajo v mošejo bosi, vstopnine ni. Obiskovalcem je znana kot modra mošeja zaradi svetlobe, ki se odbija od kobaltno modrih keramičnih ploščic. Zidove in galerije krasi več kot 43 tisoč keramičnih ploščic v 99-ih odtenkih modre barve. Na ploščicah so cvetlični in geometrijski liki, skladno z islamsko kulturo. Edinstvena je tudi zaradi šestih minaretov, ki se dvigajo ob stavbi. Z dvorišča lahko občudujemo številne kupole in pol kupole, kako v navidez nepretrganih slapovih padajo z vrha kupole. photo-shooting point
 |
| osrednja kupola Modre mošeje |
 |
| številne kupole in šest minaretov mošeje |
Je nekdanja patriarharna bazilika, pozneje spremenjena v mošejo in danes muzej. Bila je največja katedrala na svetu skoraj tisoč let, znana zlasti zaradi velikanske kupole. Okoli spodnjega dela kupole je razporejenih štirideset oken s čudovitimi vitraži in mistična svetloba odseva po celotni ladji. Ohranjeni so številni umetniški mozaiki in marmorni stebri, delo bizantinske arhitekture. Muzej najbolj ponazarja dušo in srce Istanbula. Je prava mešanica stilov in kultur, elemente krščanske in islamske kulture lahko občudujemo enega ob drugem. Vstopnina je 25 TL, ob vstopu je obvezen pregled z detektorjem kovin. Vredno denarja in časa, ki ga bomo porabili za čakanje v vrsti za vstop? Vsekakor! Priporočam obisk zgodaj dopoldne, pred prihodom številnih avtobusov in skupin turistov.
photo-shooting point
 |
| Hagia Sofia |
Yerebatan Sarnici je največja in najlepša bizantinska cisterna za vodo, poznana tudi kot Potopljeni dvorec. Leži kakih devet metrov pod zemljo in je po površini približno take velikosti kot Aja Sofija. Največja znamenitost cisterne sta glavi meduze, ki služita kot podporna stebra, ena obrnjena narobe, druga postrani. Na površini 9800 m2 se nahaja 336 kamnitih stebrov, visokih 5 metrov. Večina teh stebrov je bila prinešena iz rimskih mest kot vojni plen. Vstopnina 10 TL. photo-shooting point
 |
| Bazilika cisterna |
Veliki bazar je labirint na videz neskončnih prehodov, obokanih arkad in številnih trgovinic, ki ponujajo svoje blago. Na bazar se vstopa skozi štiri velika vrata, postavljena na severu, jugu, vzhodu in zahodu. Ponudba je razdeljena po sektorjih: tekstilci, usnjarji, tapetarji, zlatarji... Poleg tega ima bazar enega najbolj zapletenih strešnih sistemov. Obstajajo celo priročniki pešpoti, prvotno pa so poti bližnjice za dostavo robe v konicah, ko je na bazarju množica taka, da bi bilo skorajda nemogoče prebiti se skozi. Na eni od streh je bil posnet kader iz filma o agentu 007.
Kompleks zaposluje 26 tisoč ljudi, dnevno ga obišče od 250 do 450 tisoč obiskovalcev, potencialnih kupcev. Bazar je eno od najbolj obleganih turističnih točk Istanbula. Nakupi? "Almost original" roba po zmernih cenah, če lahko spregledamo postrani šiv, slab material in smo vajeni barantanja.
photo-shooting point
 |
| Bazar |
je bila zasebno prebivališče otomanskih sultanov in njihovih družin ter upravno in administrativno središče Otomanskega cesarstva na višku njegove moči skoraj štiri stoletja dolgo. Za razliko od evropskih dvorov tistega časa, Topkapi ni enotna velika stavba, temveč gre za več sklopov poslopij z dvorišči, razdeljenih po namenu, ki so mu služili. Kuhinje, sprehajalni paviljoni in zasebni prostori vladarja. Najlepši del palače so prostori harema. Bili so namenjeni izključno ženskam; tu so živele konkubine, sultanove žene, njegova mati, vstop v prostore je imel le sultan sam. Imel je lahko do štiri žene in neomejeno število priležnic. To so bila dekleta, ugrabljena na osvojenih ozemljih drugih veroizpovedi, odrasla in vzgojena v islamu. Najbolj znana in vplivna je bila Roxelana (Roslana, ukrajinskih korenin), ki se je poročila s sultanom Sulejmanom Veličastnim in katere sin se je potegoval za carjev prestol. Harem je uradno razpuščen šele leta 1909. photo-shooting point
 |
| prostori harema |
 |
| sprehajalni paviljon |
Skoraj spregledana stara bizantinska cerkev, ki edina ohranja prvotno pravokotno obliko stavbe z atrijem. Okrašena s številnimi mozaiki in freskami ima vse značilnosti rimske bazilike. Impresivna kupola je 15 m široka in se pne 35 m visoko nad osrednjim prostorom. Grajena iz opeke. Po otomanski osvojitvi Konstantinopla je bila cerkev zaprta znotraj zidov kompleksa Topkapi palače. Uporabljena je bila za skladišče orožja, kasneje preurejena v muzej bojne oprave. Danes služi kot koncertna dvorana, zaradi izredne akustike prostora in impresivnega vzdušja. Občasno objekt služi tudi kot razstavni prostor. photo-shooting point
 |
| Hagia Irene |
V ožjem delu Sultanahmet district-a so to skorajda vse najbolj poznane in oblegane destinacije, vredne ogleda. S tramvajem se pomaknemo nižje, do Galatskega mostu, v bližini sta Nova mošeja in Spice bazar, na griču nad Zlatim rogom pa še čudovita Suleymani mošeja. Ampak gremo po vrsti.
GALATSKI MOST
je simbolna in dejanska povezava med tradicionalnim, starim Istanbulom, mestom cesarske palače in glavnih verskih in posvetnih inštitucij nekdanjega imperija z ostalim prebivalstvom. Most je tista točka Istanbula, kjer se vrvež domačinov, ki hitijo v službo in po opravkih pomeša z vrvežem turistov z vseh koncev sveta. Doživetje je opazovati množico ribičev, ki s svojimi palicami okupirajo zgornji del mostu. Brez zadržkov si vzamejo svoje proste urice oddiha in potrpežljivo čakajo na ulov, ki se zaradi številnih trajektov in čolnov zdi skorajda nemogoč. Spodnja etaža mostu je namenjena številnim restavracijam, kjer omamno diši po sveže pečenih ribicah, v ponudbi pa je tudi raznolika in kvalitetna mediteranska riba, kakršno poznamo pri nas. Obvezna postojanka vsakega popotnika je pokušina ribic s prilogo - fish kebab. Čakanje na sončni zahod, ko Zlati rog zažari v magičnih barvah konca dneva. photo-shooting point
 |
| Zlati rog |
GALATA TOWER
je stolp, ki je stal znotraj citadele Galata, na severni strani Zlatega roga. V stolpu je bil nameščen severni konec masivne verige, ki je bila napeta preko vhoda v zaliv in je preprečevala sovražnim ladjam vstop v pristanišče. Stolp je danes na ogled kot turistična točka, reklamirana v vseh priročnikih. Na vrh stolpa se lahko povzpnete po stopnicah (v času našega obiska so jih ravno obnavljali in je bila ta opcija nemogoča) ali te na vrh popelje dvigalo za 6 € po osebi, kar se nam je zdelo odločno preveč.
 |
| Galata tower v ozadju |
NOVA MOŠEJA
se nahaja v neposredni bližini Galatskega mostu, nasproti Zeliščnega bazarja, z lepim razgledom na Zlati rog. Ime je dobila zaradi dejstva, da je "stara" komajda kakih 400 let. Celoten kompleks mošeje je bil zasnovan za potrebe verskih in kulturnih potreb. Prvotni kompleks so sestavljale mošeja, bolnišnica, šola, javna kopališča in prostor za srečanja ob fontani na dvorišču. Kasneje je bila dodana knjižnica. Za mošejo stoji mavzolej in pokopališče sultanov, na severni strani pa dvorišče povezuje vhod na Egiptovski (spice) bazar. photo-shooting point
 |
| detajl zidnega okrasja mošeje |
je bil zgrajen kot del kompleksa Nove mošeje. Financiran je bil iz dohodkov od davka na blago, ki je prihajalo iz Egipta (v glavnem dišavnice, zato tudi imeni Egiptovski ali Zeliščni bazar). Bazar je bil in je še danes, center trgovine z začimbami v Istanbulu. Prihodki od najetih trgovin so porabljeni za vzdrževanje in delovanje mošeje.
Za razliko od svojega velikega brata, Grand bazarja, je Egiptovski bazar manjši, vendar nam je bil veliko bolj všeč. Ponudba je kvalitetnejša, saj tu kupujejo večinoma domačini. Temu primerne so cene, nižje kot na vse preveč turističnem Velikem bazarju. Poudarek je na hrani in začimbah. Dobra lokacija za poizkušanje vseh vrst okusov in vonjav. Eksotična ponudba hrane in pijače. Kar nekaj dni zapored smo se sem vračali na kulinarična raziskovanja in pokušanja. photo-shooting point
TURŠKA HRANA
Turško hrano uvrščajo med 10 najboljših svetovnih kuhinj. Je izredno raznolika, saj jedi izvirajo iz dežel, ki jih je osmanska Turčija osvojila, ali pa je mejila nanje. Velik vpliv je imela tudi trgovina med Evropo, Azijo in Afriko. Veliko je zelenjave, kot jo poznamo pri nas - sredozemski melancani, bučke, čebula, fižol, paradajz, olivno olje, ribe, le svinjskega mesa ni bilo nikjer videti. Značilen turški zajtrk sestoji iz sira, jajc, paradižnika, kumar, paprike, jogurta. Pijača, ki jo strežejo povsod je čaj v dveh izvedbah; pravi turški ali "apple tea". Obe različici čaja obilno sladkajo z več kockami sladkorja. Alkohol je moč naročiti v lokalih ob turističnih točkah mesta, običajno ga ne strežejo. Posebno poglavje kulinarike so turške slaščice. So edinstvene in zelo sladke, vsebujejo veliko orehov, mandljev, rozin, medu, sladkorja, kandiranega sadja, pistacije, začimb... in delujejo kot afrodiziak. Večino tradicionalnih sladic naj bi kreirali v bogatih družinah, kjer so bili haremi in moški so se radi sladkali s slaščicami, ki so potencirale njihovo spolno moč. Imena kot so slavčkovo gnezdo, ženski popek, ustnice ljubljene lepotice, izdajajo turški odnos do slaščic.
Glavna slaščica v ponudbi je baklava, v vseh izvedbah, s pistacijami, čokoladna, z orehi... Podobno zelo sladka je tulumba, nekakšni svaljki iz testa, pečeni in namočeni v sladkem sirupu. In pa seveda lokrum, ki ga ponujajo povsod. Skorajda si ni mogoče zamisliti vseh barv in varijacij, iz katerih je narejen.
SULEYMANIYE MOŠEJA
Mošeja stoji na vzpetini, za Egiptovskim bazarjem. Po ozkih ulicah se po dobrih 20 minutah hoje zlahka povzpnemo do nje. Z vrta je čudovit razgled na celoten Zlati rog, Bospor in azijski del mesta. Priporočena foto-shooting točka. Zaradi odmaknjenosti od glavnih turističnih točk, je bila mošeja v času našega obiska skorajda prazna. Zgradba je mešanica islamskih in bizantinskih elementov. Zasnoval in projektiral jo je znameniti arhitekt Mimar Sinan. Notranjost je v belo modrih ploščicah, veliko bolj svetla od ostalih mošej, zaradi velikanskih oken na južnem delu fasade. Mošeja je bila zasnovana kot kompleks za verske in kulturne potrebe, tu sta med drugim delovali medicinska fakulteta in javna kuhinja za razdeljevanje hrane revnim. Na vrtu za mošejo je pokopališče za sultana in družinske člane ter grobnica arhitekta mošeje. photo-shooting point
je mogočna stavba s 550 metrov dolgim marmornim pročeljem, obrnjena k Bosporju. Zgrajena je bila leta 1853 in je postala nova rezidenca sultanov, namesto prejšnje, Topkapi. Je nenavadna mešanica orientalskih in evropskih vplivov; obiskovalce ne preseneti le izjemna dimenzija in očarljiva lega tik ob morju, temveč predvsem bogastvo materialov, iz katerih je palača zgrajena in opremljena. Čeprav lesene konstrukcije in na lesenih temeljih, je njena notranjost opremljena z najboljšim, kar sta ponujali Evropa in Azija. Glavno dvorano krasi štiri-tonski lestenec iz brušenega stekla, tla prekriva največja tkana preproga, delo domačih tkalcev. Palača ima 285 sob, 44 dvoran, 68 stranišč in 6 turških kopeli. Za dekoracijo je porabljenega 14 ton zlata. Znana je tudi po tem, da je tu preživel 20 let svojega življenja Kemal Ataturk in v eni od sob leta 1938 umrl. Palača je še do današnjih dni v uporabi za protokolarne obiske, zato se je dobro predhodno pozanimati, če je obisk mogoč. Fotografiranje v palači ni dovoljeno. Pred vstopom pregled z detektorjem kovin, večje nahrbtnike se pusti pri varnostni službi.
DOLMABAHČE MOŠEJA
Mošeja je bila zgrajena skupaj z Dolmabahče palačo in se nahaja na južnem delu palače, pred vhodom v kompleks. Je izredno bogata z rokokojevskim in baročnim okrasjem, tako kot palača je tudi tu okrasje mešanica evropskih in orientalskih slogov in zaradi tega precej drugačna od tradicionalnih, klasičnih otomanskih mošej. Zgrajena je bila za potrebe verskega objekta v sklopu palače. Je pravokotne oblike, z dvema ločenima deloma. Osrednji del in ločen del, namenjen visokim uradnikom in sultanu. Prostor krasi čudovit kristalni lestenec. Stene so obložene z rdečim porfirjem, evropskih vzorcev. Notranjost mošeje je precej svetla, zaradi številnih oken na vseh štirih fasadah objekta. Kot je običajno za vse mošeje, je tudi tu molitveni prostor za ženske ločen in nameščen v zadnjem delu mošeje. photo-shooting point
Obale bosporske ožine med Evropo in Azijo so posejane s številnimi palačami, mošejami in luksuznimi vilami ter ostanki stavb, ki so nastajale od antike do danes. Zanimive so lesene vile iz otomanskega obdobja, ki sodijo med najlepše primerke turške posvetne arhitekture. Veliko je novih, modernih pozidav, z urejenimi vrtovi in obveznim pristaniščem za jahto pred vilo. Ne glede na vse različne sloge gradnje in stavb, Bospor sodi med najlepše in najprestižnejše predele Turčije in turške obale.
Pri Galata mostu so zasidrane ladje, večje in manjše, ki ponujajo panoramsko vožnjo vse do Črnega morja. Za nekaj TL se lahko popeljemo na zanimiv izlet. Izbiramo lahko med krajšimi in daljšimi plovbami, odvisno od časa, ki ga imamo na razpolago in želja. Aranžmaji, ki jih ponujajo pri turističnih agencijah in ulični promotorji so veliko dražji, nič bistveno drugačen pa ni ogled.
photo-shooting point
 |
| panorama Bosporske ožine z Galatskega mostu |
TAKSIM
Beseda "taksim" pomeni delitev. Trg Taksim je bil prvotno mesto, kjer so se v velikanskih cisternah zbirale vode s severa in oskrbovale predele južno od trga, vse do obale in Galate. Vodni sistem cevi je 25 km dolg, steka se iz treh cistern, poimenovanih po mestnih okrožjih, ki se pod trgom združijo v eno. Razumeti moramo, da je bil Istanbul milijonsko mesto že na prelomu 20. stoletja (okoli leta 1900), zato je bila oskrba z vodo vedno bistvenega pomena. V preteklosti je bil trg tudi semenišče, kmetje so od blizu in daleč sem gnali živino (predvsem ovce) in tu se je sklepalo kupčije in trgovalo z živino in kmetijskimi pridelki.
Taksim je bila naša zadnja destinacija v Istanbulu. Najbolj oddaljen je od Sultanahmet district-a, kjer smo bili nameščeni pa tudi vreme v zadnjih dneh nam ni šlo ravno najbolj na roke. Za konec marca smo pričakovali toplejše spomladanske dni, presenetil pa nas je mrzel in vlažen veter, ki je pihal iz smeri Črnega morja.
Zaradi bližajočih se volitev, je bilo na trgu, ki je sicer znan po protestih, polno policije in vojske. Tudi sicer je tu varovanje poostreno, saj je to četrt s številnimi tujimi predstavništvi, ambasadami in bankami. Povsem se izgubi utrip islamskega mesta, ki ga je bilo ves čas čutiti na "naši" strani, v starem delu Istanbula. Trgovine in restavracije, kot jih vidiš po vseh evropskih in svetovnih metropolah, McDonald' s, Burger king, Sony, Toyota... Zanimivosti trga sta stoletni tramvaj, s katerim se lahko popeljemo na krajšo vožnjo, spomenik, postavljen ob peti obletnici (leta 1928) ustanovitve turške republike in muzej s prikazom zgodovinskih dogajanj na trgu. Razen navitih cen, poostrenega varovanja in policajev na vsakem koraku, na nas trg ni naredil nekega posebnega vtisa.
photo-shooting point
KULTURA
Med našim obiskom Istanbula je bila v Moderni galeriji, v bližini Dolmabahče palače, razstava modernih umetniških slik, inštalacij, fotografij, turških avtorjev. Razstavo obiskali predvsem zaradi fotografij znamenitega Are Guler-ja, fotografa, imenovanega tudi "oko Istanbula". Njegove najbolj znane fotografije so iz obdobja 1950 - 1960. leta, ko je bil član slavne agencije Magnum. Fotografije imajo danes zgodovinsko vrednost, zaradi reportažnega prikaza življenja v mestu.
 |
| avtor: Ara Gular |
DERVIŠI
Derviš je izraz, ki označuje muslimanskega mistika. Učeni naziv za derviša je sufi. Kvalitetno predstavo so uprizarjali v dvorani na mestnem kolodvoru ob Galata mostu, dvakrat tedensko. Število gledalcev je omejeno, zato si vstopnice priskrbite takoj ob prihodu v Istanbul. V agencijah je ponudba velika, poleg trebušnih plesalk skorajda vsak hotel prireja krajše ali daljše predstave. Pozanimajte se o kvalitetnejših skupinah z glasbeniki in plesalci. Obred je namreč, če se ga izvede v celoti, dolg od 2 do 3 ure. Oblikovno je natančno strukturiran in plesalci, v prizadevanju, da dosežejo stanje transa, stopnjujejo sprva počasne obrate, v vedno bolj dinamične. Glasba, ki spremlja ples, se iz začetne otožne melodije spremeni v zamaknjeno, ekstatično, njen namen je doseči hipnotični učinek. Monotono petje, ritmično vrtenje in neprekinjena glasba ustvarjajo v izvajalcih občutek lebdenja in mistične vznesenosti. V skupini dervišev običajno nastopa 12 glasbenikov, ki igrajo na tradicionalna turška glasbila in 12 plesalcev. Nastopajoče vodi mojster obreda. Nastop se deli na dva dela: na uvod, ki ga vodi mojster, sledijo dve ali tri inštrumentalne skladbe, nato plesalci izvedejo štiridelni plesni obred. Skozi sufijsko prakso in tradicijo islama, poskušajo globlje prodreti v lastno dušo in tako osvoboditi svoje srce. So veznik med tostranskim, posvetnim in božjim. V vsakdanjem življenju so to zdravniki, učitelji, trgovci, družinski možje, katerih poslanstvo je duhovno romanje.
V Istanbul bi se gotovo še vrnila. Je čudovita mešanica kultur, ravno prav orientalski, da ni zateženo in ravno toliko evropski, da so nam stvari domače. Mi smo tja potovali marca 2014, veliko stvari se je medtem prav gotovo spremenilo, zaradi krize z begunci in s tem povezanimi večjimi kontrolami in varnostnimi ukrepi na letališču in vseh glavnih in najbolj obleganih turističnih točkah v mestu. Potovati v vsakem primeru izven glavne poletne sezone, če le ne želimo v vrstah preživeti ure in ure in čakati za ogled mošeje, muzeja, predstave...
Ni komentarjev:
Objavite komentar